Zgorelo je za celo cisterno nafte, a nevarnosti za okolje ni !?!

Včerajšnja tragedija pri Sežani razkriva eno od številnih plasti škodljivosti uporabe naftnih derivatov za pogon vozil. Če ste novico preslišali, si lahko prispevek v včerajšnjem prvem dnevniku TV Slovenija ogledate tukaj. Skoraj vsa nafta, ki jo je prevažal pokojni voznik cisterne, je zgorela in v zrak izpustila tone in tone CO2, trdnih delcev in več sto različnih strupenih snovi, ki pri gorenju nafte nastanejo. Dobro, boste rekli, saj bi tako ali tako zgorela kasneje v avtomobilih ali drugih napravah... Res je, ampak avtomobilski katalizatorji in filtri naprav vendarle zadržijo številne strupene produkte izgorevanja. Pri nekontroliranem gorenju nafte ob nesrečah tankerjev, črpališč, avto-cistern,... pa gre prav vse nefiltrirano v zrak. Vsak aktivist, ki se bori za čistejši zrak, vidi tak dogodek kot okoljsko in zdravstveno katastrofo. 

Poročanje o samem dogodku pove veliko o nas samih in našem (ne)zavedanju nevarnosti produktov izgorevanja nafte. Medtem, ko se večina ozaveščenih zgrozi ob pogledu na velikanski črn oblak, ki je bruhal iz gorečega tovornjaka, novinarka nacionalke, ki je včeraj poročala o nesreči, mirno doda: "ker je skoraj vsa nafta zgorela, nevarnosti za okolje ni". Ne vem točno, od kdaj zrak ni več del našega okolja. Zagotovo pa takšno poročanje avtorici ne more biti v ponos. Če bi se nafta razlila, bi bila škoda za okolje bistveno manjša, saj bi na širokem asfaltiranem cestišču lahko velik delež gasilci pobrali, preden bi stekla pregloboko v zemljino. 

Vse skupaj me spomni na davne čase moje mladosti, ko skoraj nikomur ni bilo sporno množično kurjenje avtomobilskih pnevmatik na prvomajskih kresovanjih. Kljub gostim črnim oblakom in neznosnemu smradu smo takrat Slovenci množično rajali ob strupenih ponaredkih kresov, ki so nekoč obveščali narod pred prihajajočim sovragom iz otomanskega cesarstva. Je že res, da danes zakonodaja strogo prepoveduje zažiganje umetnih in ostalih strupenih snovi v naravi, ampak, ali smo tudi v naši zavesti kaj bolj zreli kot takrat? Prepogosto še dandanes vidimo številne manjše in večje kresove, s katerimi se poskušamo znebiti svojih lastnih odpadkov iz plastike, stiroporja, pnevmatik...

Številne nevladne organizacije, javne ustanove, posamezniki, celo politične stranke se bolj ali manj trudijo spreminjati stanje na bolje. Nekateri zaradi Bruslja, drugi iskreno zaradi svojega prepričanja, da smo okolje že dovolj zasvinjali in da moramo s svojim početjem prenehati takoj. Če razmišljaš podobno in želiš pri teh prizadevanjih sodelovati in dodati svoj delež, te vabim v novonastajajoče društvo, ki bo predvsem iskalo odgovore na vprašanja ter predlagalo rešitve težav pri našem prehodu v trajnostno družbo na področjih mobilnosti, turizma in energetike. Obišči nas na trajnosten.org in se nam pridruži že na začetku naše poti. Skupaj lahko obrnemo svet na bolje!

​David Mrvar