Ena poglavitnih prednosti električnih vozil je zagotovo preprostejše in cenejše vzdrževanje. Če smo bili vajeni olajšati denarnico ob obisku delavnice z naftašem za povprečno nekaj sto evrov, se je ta strošek zmanjšal na povprečnih nekaj desetakov, odkar se vozimo na elektriko. Preprostost pogonskega sistema ter izpad večine gibljivih delov, olj in filtrov ne dopuščata več toliko kreativne svobode pri zaračunavanju storitev vzdrževanja električnih vozil, kot smo bili vajeni pri smrdljivcih.
A kljub temu ugotavljam, da nam serviserji tudi za električna vozila zaračunavajo preveč ali bolje, bistveno več kot njihovi hrvaški kolegi. Omejil se bom samo na dva modela, s katerima sem pred kratkim opravil prva redna servisa. Hyundai Kona mora na kontrolni obisk v delavnico že na vsakih 15.000km, kar je verjetno unikum med vsemi primerljivimi modeli. Za prvi obisk delavnice v Sloveniji bi odšteli pribl. 50€. Za enako storitev čez mejo plačamo manj kot polovico tega zneska. Še večjega "popusta" smo deležni pri I-Mievu, kjer nam namesto slovenskih 50€ zaračunajo sosedje le 100 kun, kar znese dobrih 13€. Tako sem lahko združil jutranji servis na Reki s celodnevnim izletom v Kvarnerju. Obilje DC polnilnic na 140-kilometrski poti do Reke k pozitivni izkušnji tudi lahko veliko pripomore. Na relaciji od mojega doma do Reke je namreč kar šest trenutno brezplačnih DC polnilnic, dve Implerini v Žužemberku in Kočevju ter štiri 50-kilovatne na hrvaškem (Delnice, Fužina, Čavle, Reka). Seveda je smiselnost obiska hrvaških serviserjev pogojena z oddaljenostjo, a če najdeš še kak drug zanimiv razlog za obisk, lahko prihraniš nekaj deset evrov. Verjamem, da je tudi za druge modele smiselno povprašati za ceno servisa čez mejo. Če ugotoviš še kakšen podoben primer, napiši v komentarju.
1 Comment
|