Članek v Dnevniku

Medijskih zapisov o emobilnosti in električnih avtomobilih je v slovenskih medijih vse več. Res pa je, da novinarji potrebujejo pri sestavljanju svojih del veliko pomoči, saj praviloma še niso uporabniki električnih vozil. Tako je ta konec vikenda novinarka časopisa Dnevnik poslala nekaj vprašanj, da bi ji pomagali predstaviti naše razmišljanje o emobilnosti in Društvu Emobilnost Slovenija, v katerem sem član upravnega odbora. Bližnjica do objavljenega članka 

• Kako se je razvila ideja za ustanovitev društva, kakšno je njegovo poslanstvo in kdo so člani društva?
  
  Ljudje smo družabna bitja. Radi se družimo, pogovarjamo, izmenjujemo ideje in znanje. Seveda je najlepše družiti se s somišljeniki, z ljudmi podobnih načel, prepričanj in ciljev. To je vsaj v začetni fazi verjetno primarni razlog združevanja ljudi v društva.
  
  Prvim zanesenjakom, ki so že pred mnogimi leti predelovali klasična vozila na električni pogon, smo se v začetku tega desetletja postopoma pridružili kupci prvih serijsko izdelanih električnih vozil. Še nekaj let nazaj nas je bilo komaj za kak ducat, kmalu bomo z veseljem pozdravili stotega člana društva. Veliko večino članstva tvorijo navdušeni uporabniki električnih avtomobilov, nekaj je bodočih kupcev, ki potrebujejo predvsem informacije in jih zanimajo izkušnje dolgoletnih uporabnikov, družino pa zaokrožajo predstavniki bolj ali manj pomembnih podjetij, dejavnih na področju e-mobilnosti, kot npr. Tesla Motors, Avantcar, Metron Inštitut, Zavod Zadihaj, itd.
  
  Poslanstvo DeMSa tvorijo tri poglavitna področja delovanja: poleg že omenjenega združevanja ljubiteljev emobilnosti še ozaveščanje javnosti o koristih e-mobilnosti ter podpora javnemu sektorju pri ustvarjanju optimalnih pogojev za doseganje ciljev na poti v nizkoogljično družbo na področju prometa.
  
  
• Imate statistične podatke o številu električnih vozil v Sloveniji? Zasebnih in od podjetij?
  
  Doslej je nekako veljalo, da se število novo registriranih e-vozil vsako leto podvoji. Trenutno je na slovenskih cestah pribl. 800 električnih avtomobilov, od česar jih je dobra polovica v lasti pravnih oseb. Iz leta v leto se delež pravnih oseb zmanjšuje, kar kaže na trend vse bolj pogostih nakupov električnih vozil s strani državljanov za lastne oz. družinske potrebe. Verjamemo, da smo s svojim dosedanjim delom pripomogli k temu.

električna vozila predstavljamo naravovarstvenim nadzornikom

• Katere so glavne prednosti električnih vozil?
  
  Prednosti so na številnih področjih, vse je možno tudi finančno ovrednotiti.
  • Cena energije za pogon se pri električnih vozilih zmanjša povprečno na šestino v primerjavi z uporabo fosilnih goriv.
  • Z uporabo električnih vozil skrbimo za čist zrak in preprečujemo številna obolenja dihal in srčno-žilnega sistema. Naj omenim, da za posledicami vdihavanja izpušnih plinov zgolj v Ljubljani umre letno 300 oseb, torej več, kot v celi Sloveniji zaradi prometnih nesreč.
  • Električna vozila skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, kar lastniku prinese občuten dodaten prihranek.
  • Z javno finančnega vidika je pomembno tudi dejstvo, da milijardo evrov letno porabimo za uvoz naftnih derivatov iz večinoma problematičnih področij sveta. Prepričan sem, da ima vsak bralec vrsto idej, kako ta velik denar bolj smotrno porabiti.
  • Z uporabo električnih vozil in nakupom električne energije za njihov pogon podpiramo domača delovna mesta.
  • Meni osebno veliko pomeni tudi svoboda in pestra izbira, saj nisem več vezan na le enega državnega monopolista z reguliranimi cenami goriv, temveč lahko izbiram med številnimi cenovno ugodnimi ponudniki električne energije oz. si celo postavim svojo elektrarno in si zagotovim samooskrbo z energijo tako za gospodinjstvo, ogrevanje in pogon vozil.
    
    
• Kako je v Sloveniji in tudi v Evropi poskrbljeno za električne polnilnice?
  
  Pri mnogih dobrinah je podobno kot pri polnilni infrastrukturi. Bolj ko se premikamo z zahoda prodi vzhodu celine, več težav bo imel voznik električnega avtomobila. Veseli me, da je Slovenija na tem področju vzor ne samo bivšim bratskim republikam, temveč celo veliki Italiji, ki ima težave zaradi neustreznega energetskega omrežja in z zamudo sledi ostalim. Uporabniki smo hvaležni tako Bruslju, ki je elektriki priznal prioriteto pri bodočem razvoju prometa in vlaga veliko sredstev v razvoj in izgradnjo ustrezne infrastrukture, kot tudi pristojnim ministrstvom v Sloveniji, ki tem usmeritvam sledijo in se trudijo dosegati zadane cilje. 
  
  Sicer ne gre povsem brez težav. Uporabniki smo bili doslej neuslišani v zahtevah po poenotenem standardu dostopa do infrastrukture in ad-hoc uporabi ter plačevanji. Taka priporočila slišimo tudi iz Bruslja in nekaterih evropskih prestolnic. Žal pri nas nekateri upravljalci javne polnilne infrastrukture tega ne upoštevajo in z načinom registracije in zaračunavanja diskriminirajo uporabnike električnih vozil v primerjavi z ostalimi. Predvsem imamo uporabniki težave že v Sloveniji, še bolj pa, ko prestopimo mejo zaradi potrebe po obsežni zbirki registracijskih kartic, ki se je ne bi sramoval niti zahteven ljubiteljski zbiralec. Želim si, da bi pristojni čimprej uvedli regulativo, ki bi postavila stvari na svoje mesto in omogočila preprost način uporabe polnilnic po vsej Evropi.
  ​
• Koliko članov imate in katere dejavnosti ste izvedli v letošnjem letu?
  
  Trenutno združujemo 75 polnopravnih članov ter precej simpatizerjev. V zadnjem letu in pol smo predvsem navezovali stike s potencialnimi partnerji, sodelovali na dogodkih, namenjenih promociji trajnostne mobilnosti, organizirali družabna srečanja v različnih slovenskih regijah, veliko pa smo storili tudi glede optimiziranja organizacije in delovanja društva, saj smo imeli s tem nekaj težav v preteklih letih. Tudi pri oblikovanju državnih strategij in javnih razpisov smo aktivni s svojimi pripombami in predlogi.

Kam natočimo gorivo? Delavnica o emobilnosti za predšolske otroke in šolsko mladino

• Kakšno je po vašem mnenju zavedanje »Okolju prijaznega prometa« v Sloveniji?
  
  Ljudje vemo, da se nam narava zaradi našega početja lahko kaj kmalu neusmiljeno maščuje. Imam pa občutek, da iz različnih razlogov večina ljudi še ni pripravljena “pomesti pred svojim pragom”. Povprečen Slovenec se ni pripravljen odreči udobju in praktičnosti svojega avtomobila. Tako še vedno opažam, da večina avtomobilov prevaža le enega potnika. Avtobusi in vlaki so, razen ob jutranjih in popoldanskih konicah, na številnih relacijah prazni. 
  
  Upe polagam predvsem na mlade, ki se predvsem v urbanih središčih vse pogosteje zavestno odrekajo lastništvu avtomobila in uporabljajo javni promet, car sharing ali pa prisedejo k lastnikom avtomobilov, ki ponujajo proste sedeže na svojih poteh.
  
  Ljudje se iz leta v leta bolj zavedamo nevarnosti, ki nam pretijo, vendar ne posegamo dovolj hitro po ukrepih za izboljšanje stanja okolja. Kot na drugih področjih družbenega življenja je tudi tukaj opaziti precejšnjo brezbrižnost, apatičnost, morda celo lenobo. 
  
  Člani DeMSa v stikih z ljudmi odpravljamo zadržke, strahove in predsodke predvsem na področju e-mobilnosti tudi takrat, ko nimamo takega namena. Ko se ustavimo ob javni polnilnici in priklopimo polnilni kabel, se zelo pogosto mimoidoči ustavijo in nas ogovorijo. Njihova vprašanja se sicer večinoma ponavljajo, a jim vedno prijazno pojasnimo, kako daleč se lahko peljemo z enim polnjenjem, da za 100 km porabimo približno 1€ energije, da se nikakor ne bojimo, da bi nam po nekaj letih odpovedala baterija, da nas mesečni strošek lastništva avtomobila stane manj, kot smo prej porabili samo za gorivo,...
  
  Se pa sem ter tja pojavijo zelo zanimiva vprašanja, ob katerih se iz srca nasmejemo. Eno takih je zastavil malo manj mlad gospod, ki je ustavil s svojim dizlom tik ob hitri polnilnici in me vprašal, koliko časa bom še tam, ker bi tudi on rad posesal avto.
  
  
• Se lahko primerjamo s kakšno evropsko državo, tako v dobrem kot v slabem na tem področju?
  
  Ljudje se radi primerjamo z drugimi in tako na nek način ocenjujemo svojo uspešnost. Če smo modri, celo posnemamo, kar nam je pri drugih všeč. Direktive in smernice EU zagotavljajo, da je razvoj tudi na tem področju do neke mere skladen v vseh državah, zato danes ni zelo velikih razlik v stopnji razvoja emobilnosti po državah. Do nedavnega je močno izstopala Italija, ki zaradi prej omenjenega slabega električnega omrežja s težavo sledi hitremu evropskemu razvoju infrastrukture.
  
  Slovenija se na področju ukrepov za vzpodbujanje uvajanja trajnostne mobilnosti uvršča po nekaterih kazalcih v evropski vrh. Tako se zagotovo ne moremo sramovati obstoječe in načrtovane polnilne infrastrukture, subvencije za nakup e-vozil so med najvišjimi v EU, uvedene so nekatere finančne in praktične ugodnosti za uporabnike električnih vozil. 
  
  Seveda pa ni vse idealno. Kot sem prej omenil, pogrešamo večji posluh za predloge uporabnikov za preprostejšo in bolj praktično uporabo javne infrastrukture. Tudi v tujini ni kaj prida bolje, ampak, zakaj ne bi bili pri tem prvi, najboljši, za vzor? 
  
  Žal se na Kolpi pravljica konča. Z izjemo Zagreba je Hrvaška še vedno razmeroma slabo pokrita predvsem s hitrimi polnilnicami, njene avtoceste so za povprečne e-avtomobile misija nemogoče. Še slabše je stanje v Srbiji, Bosni, Makedoniji in celo Grčiji kot članici EU.
  
  
• Kako zeleni strategiji po vašem sledi država?
  
  Po mojem mnenju dobro, vendar s številnimi možnostmi izboljšav. Včasih se sam pri sebi vprašam, ali se pri nas pozitivni ukrepi sprejemajo zaradi Bruslja in zavez ali zaradi nas samih. Verjamem, da številni uradniki verjamejo v cilje in si srčno prizadevajo izboljšati stanje v prometu. Po drugi strani pa me čudi, da taisti ljudje s svojimi vozili še vedno onesnažujejo zrak. Kot bi oče otroku svetoval, naj se izogiba tobaku, sam pa bi vpričo njega pokadil dve škatlici cigaret na dan. 
  
  Razveselila nas je napoved prepovedi registracije vozil z visokimi izpusti v naslednjem desetletju. Sicer so mnenja tudi v našem društvu deljena, ali so načrti dovolj smeli ali ne, vsi pa verjamemo, da bi morali biti ukrepi po vsej Evropi usklajeni tako vsebinsko kot časovno. Tako bi se lahko proizvajalci in potrošniki mirno in učinkovito pripravili na spremembe. 
  
  Želim si, da bi odločitve v Ljubljani sprejemali po načelu zdrave kmečke pameti in ne zaradi prišepetovanj Bruslja in lobistov. Rešitve problemov so običajno preproste in učinkovite, ljudje pa jih zaradi različnih interesov prepogosto tako zakompliciramo, da postanejo neprivlačne. 
  
  S predstavniki ministrstev se pogosto srečujemo na formalnih dogodkih in tudi naključno. Vedno stresamo iz rokava logične predloge ukrepov za hitrejši prehod na trajnostno mobilnost, vendar imam občutek, da je glas tistih, ki bi zaradi uveljavljanja javnega interesa nekaj izgubili, prepogosto močnejši.

• Kako pa razvoju bolj zelenih vozil sledi avtomobilska industrija?
  
  Preprosto povedano, zelo različno. Nekateri iskreno, drugi s figo v žepu. Menim, da bi se danes ne pogovarjala o tej temi, če ne bi pred desetletjem Elon Musk s somišljeniki vpregel vseh svojih konj v težak plug in začel orati v globoko zamrznjen teren avtomobilske industrije. Njegova vizija in privlačni, zmogljivi Teslini avtomobili so spremenili vse. Ljudje so začeli verjeti, da so električni avtomobili ne le možni, temveč tudi smiselni. Za mnoge so postali celo trendovski must-have.
  
  Evropa je s fosilnimi energetskimi viri razmeroma revna celina, zato je hitro začutila priložnost, da se v veliki meri reši energetske odvisnosti v prometu. Elektrike lahko proizvedemo dovolj, zato je bila logična posledica odločitev za postopno opuščanje fosilnih goriv in prehod na elektriko kot pogonsko energijo v prometu. 
  
  Zahodna avtomobilska industrija je sprejela dejstvo, da se temu mora prilagoditi, ni pa tega trenda pozdravila s šampanjcem v roki. To je razumljivo, saj so bili zadnja desetletja vajeni razmeroma predvidljivega poslovnega okolja, v katerem niso bila potrebna drastična vlaganja v nove tehnologije in je bil velik del prihodkov ustvarjen z razmeroma dragim vzdrževanjem vozil na fosilna goriva. Elektrifikacija je to okolje postavila na glavo, saj v začetni fazi zahteva višje investicije v razvoj in velik izpad sekundarnih prihodkov, saj so stroški vzdrževanja električnih vozil za potrošnike zanemarljivi.
  
  Opazna je razlika v pristopu zahodnih in vzhodnih proizvajalcev vozil. Medtem ko so predvsem evropski polni objav načrtov in strategij za prvo polovico naslednjega desetletja, po celem svetu že leta brez posebnega pompa vozimo učinkovite električne avtomobile vzhodnih proizvajalcev. Japonci so imeli postavljeno gosto mrežo polnilnic, ko smo bili v Evropi še odvisni zgolj od gospodinjskih vtičnic. 
  
  Omeniti je potrebno, da nekatere ameriške zvezne države in druge po svetu pogojujejo prisotnost avtomobilskih proizvajalcev na njihovem trgu s ponudbo vsaj enega električnega modela. Pri številnih proizvajalcih je ta zahteva edini razlog, da so sploh razvili in ponudili svoj model električnega avtomobila. Proizvajajo jih praviloma v zelo majhnih serijah, številni jih ponujajo skoraj izključno samo v teh državah. Opaziti je bilo tudi, da so z oblikovanjem, opremljenostjo in cenami električna vozila namenoma naredili neprivlačna, da bi ljudje po njih ne posegali.
  
  Člani DeMSa smo bili celo priča poskusom avtomobilskih prodajalcev, ki so v slovenskih avtosalonih poskušali preusmeriti potencialnega kupca električnega vozila na njihove klasične modele.
  
  Zaradi pomanjkanja volje, nezmožnosti ali neznanja proizvajalcev so proizvodne serije električnih avtomobilov danes premajhne, da bi zadostile povpraševanju. Čakalne dobe ob naročilih so zato pri številnih modelih zelo dolge.
  
  
• Lahko tudi izpostavite blagovno znamko, ki je na tem področju naredila največ v smeri razvoja »zelenih vozil«.
  
  Omejil se bom na proizvajalce, ki jih vsaj površno poznam. Če bi ocenjeval s šolskimi ocenami od 1 do 5, bi na prvo mesto postavil Teslo z oceno 3. Gotovo si zasluži odlično oceno zaradi svoje vizije in ker je na nek način začela globalne spremembe. Povprečno oceno pa ji znižuje dosedanja usmeritev v zgolj luksuzna vozila in predvsem razmeroma slaba kakovost izdelave vozil. 
  
  Pozitivno oceno si v moji redovalnici zaslužijo še BMW zaradi splošnega okoljskega pristopa pri proizvodnji električnih vozil, Mitsubishi s partnerjema iz skupine PSA, ker je na trg poslal prvi velikoserijski električni avtomobil leta 2009. Citroen C-Zero in Peugeot Ion sta tako še danes cenovno najbolj dostopna e-avtomobila. Nissan s svojim Leafom dosega prodajne rekorde. Veliko že v prihodnjem letu obetata korejska velikana Kia in Hyundai. Renault si je v mojih očeh izboljšal podobo, ko je odpravil obvezen, drag in nepraktičen najem baterij ob nakupu vozil.
  
  Poleg proizvajalcev pa je nujno omeniti tudi razvojna podjetja in pionirje, ki so bila še pred desetletjem tarča posmeha “velikih”. Andrej Pečjak z Metron Inštitutom, ki je danes cenjen po vsem svsetu, Pipistrel z Ivom Boscarolom, ki tudi zaradi svojih idej o elektrifikaciji zračnega prometa nezadržno raste, Mahle (bivša Letrika), Hydria… je le nekaj posameznikov in blagovnih znamk, ki so na različnih področjih orali ledino, ko je bilo najtežje.​

Pa še, kakšen avto vozite vi in kakšne so vaše osebne izkušnje s samim vozilom in pa dostopom do polnilnic?

Z ženo uporabljava dva skoraj identična avtomobila, Citroen C-Zero in Peugeot Ion. Odločitev je bila predvsem razumska zaradi najnižjih stroškov lastništva in ker je model zelo praktičen zaradi optimalne izkoriščenosti in prilagodljivosti prostora.

Najine izkušnje so izredno pozitivne, saj nisva odvisna od polnilnic. Na občasnih daljših poteh se lahko pojavijo manjše težave zaradi nedostopnosti polnilnic. Te so lahko zasedene, zaparkirane ali celo ne deluje. V teh primerih so vedno na voljo preproste rešitve, ki zahtevajo nekaj dodatnega časa. 

Veliko zgodbic in razmišljanj o petletnem življenju z električnim avtomobilom se mi je zapisalo na blogu Eliczero, ki prikazuje tipičen razvoj odnosa do električnega vozila od začetnih strahov in pomislekov do navdušenja in načina reševanja redkih težav.  

Prepričan sem, da se tudi številni bralci Dnevnika spogledujete z zamislijo pripeljati električnega konja v svoj dom. Člani DeMSa vam z veseljem pomagamo. Želimo si, da bi tudi vi bili deležni prednosti uporabe električnih vozil in da skupaj z vami poskusimo Slovenijo čimprej spremeniti v deželo tihih cest in čistega zraka. Obiščite nas na spletni strani www.dems.si, spoznajte naše zgodbe in se nam pridružite. Dobrodošli!

David Mrvar