NAKUP ELEKTRIČNIH VOZIL
  • domov
  • kupi ali najemi
    • kupi rabljeno vozilo
    • vozila na zalogi in v prihodu
    • polnilni kabli in polnilnice
    • najemi EV
  • izvedi več
    • 22 razlogov ZA
    • cena lastništva
    • življenjska doba baterije
    • naroči se na novice
  • povezave
    • blog o mojih prvih letih z električnim avtomobilom
    • katalogi, navodila
  • blog

razmišljanja, novice...

Redni servisi električnih vozil so poceni, a pri sosedih še bistveno cenejši!

6/7/2019

0 Comments

 
Ena poglavitnih prednosti električnih vozil je zagotovo preprostejše in cenejše vzdrževanje. Če smo bili vajeni olajšati denarnico ob obisku delavnice z naftašem za povprečno nekaj sto evrov, se je ta strošek zmanjšal na povprečnih nekaj desetakov, odkar se vozimo na elektriko. Preprostost pogonskega sistema ter izpad večine gibljivih delov, olj in filtrov ne dopuščata več toliko kreativne svobode pri zaračunavanju storitev vzdrževanja električnih vozil, kot smo bili vajeni pri smrdljivcih.

A kljub temu ugotavljam, da nam serviserji tudi za električna vozila zaračunavajo preveč ali bolje, bistveno več kot njihovi hrvaški kolegi. Omejil se bom samo na dva modela, s katerima sem pred kratkim opravil prva redna servisa. Hyundai Kona mora na kontrolni obisk v delavnico že na vsakih 15.000km, kar je verjetno unikum med vsemi primerljivimi modeli. Za prvi obisk delavnice v Sloveniji bi odšteli pribl. 50€. Za enako storitev čez mejo plačamo manj kot polovico tega zneska. Še večjega "popusta" smo deležni pri I-Mievu, kjer nam namesto slovenskih 50€ zaračunajo sosedje le 100 kun, kar znese dobrih 13€. Tako sem lahko združil jutranji servis na Reki s celodnevnim izletom v Kvarnerju. Obilje DC polnilnic na 140-kilometrski poti do Reke k pozitivni izkušnji tudi lahko veliko pripomore. Na relaciji od mojega doma do Reke je namreč kar šest trenutno brezplačnih DC polnilnic, dve Implerini v Žužemberku in Kočevju ter štiri 50-kilovatne na hrvaškem (Delnice, Fužina, Čavle, Reka).

Seveda je smiselnost obiska hrvaških serviserjev pogojena z oddaljenostjo, a če najdeš še kak drug zanimiv razlog za obisk, lahko prihraniš nekaj deset evrov. Verjamem, da je tudi za druge modele smiselno povprašati za ceno servisa čez mejo. Če ugotoviš še kakšen podoben primer, napiši v komentarju.


Picture
jutranji postanek v Delnicah
Picture
I-Miev ima po enem letu in 13k km še vedno odličen domet za 16kWh baterijo.
0 Comments

Z ampero na krk

19/9/2018

0 Comments

 
Hitro dostopni Krk imamo vozniki električnih vozil radi predvsem, ker ima skoraj vsako malo večje naselje svojo javno polnilnico. Občini in komunalnemu podjetju Ponikve smo za posluh do tovrstnih gostov vedno znova hvaležni. 

Lani smo z družino trikrat po nekaj dni preživeli na Krku, vsakič v drugem kraju. Naš mali Mitsubishi I-Miev je včasih premajhen in nepraktičen za počitniške poti, zato je njegovo vlogo prevzela Opel Ampera. Ne bom se razpisal o vseh tehničnih posebnostih in prednostih tega odličnega modela, ampak se bom osredotočil na svojo izkušnjo glede uporabnosti, porabe in polnjenja na terenu.

Ampera je praktična za daljše poti

Moji dobri znanci vedo, da se vedno izognem kurjenju bencina, če se le da. Tudi trije litri, kolikor smo jh povprečno porabili za 300 km dolgo pot do Krka in nazaj, so me tiščali, ampak pretirano se pa zaradi tega nisem sekiral.
​
Pot od Stične skozi Kočevje do Krka je vedno prijetna, sploh če sediš v Amperi, ki pri voznih lastnostih in zasnovi "hibridnega" sistema izstopa. V Kočevju smo si vsakič privoščili približno enourni postanek za ogled mesta, srečanje s tamkajšnjimi prijatelji, nakup živil in seveda vmesno polnjenje baterije na Implerini polnilnici.
Picture
Implerina polnilnica v Kočevju
Picture
Stična - Kočevje 163Wh/km
Picture
Gajba, odlična picerija v Kočevju
Nadaljevanje poti skozi kočevsko do Kolpe ni pobralo veliko od 10 črtic prikazovalnika napolnjenosti baterije. Povsem drugače pa je bilo pri dokaj strmem vzponu vse do 900m nad morjem, tik preden se cesta ob krasnih pogledih na Kvarner spusti do obale. Brez vklopa bencinskega motorja bi šlo le, če bi v Kočevju napolnili baterijo do konca.
Picture
Poraba Stična - Njivice
Picture
Ena številnih polnilnic na Krku
Obilje polnilnic na Krku omogoča večjo izbiro pri iskanju apartmajev. Vedno smo izbrali prenočišče največ 500m od polnilnice. Predvsem pomladni meseci se mi zdijo idealni za kratke počitnice na Krku. Temperature prijetne, narava mnogo bolj zelena kot v suhih, vročih poletjih, nikjer gneče, tudi na polnilnicah ne ;)
Picture
Tokrat polnilnica v Baški na srečo ni bila zaparkirana z avtobusi ;)
Picture
Dvojčka v mestu Krk
Picture
Zgodnje jutranje ure so najboljši čas za raziskovanje arhitekture mesta.
Konci kratkih počitnic na Krku prinašajo vedno znova enake obljube: sem pa še pridemo. Krk je res svetla izjema, ki turistom z EVji nudi več možnosti polnjenja kot druge jadranske destinacije. Raznolika narava in obilica lepih plaž ter zanimivih mest pa privlačnost največjega jadranskega otoka le še povečajo.

Pot nazaj je bila kar se porabe tiče pričakovano zahtevnejša zaradi premagovanja višinske razlike 350m do doma. Na poti do Kočevja je Ampera skurila 2,5l bencina, sprehod do kočevskega jezera in večerja v piceriji Gajba sta nam zapolnila dve uri polnjenja na Implerini polnilnici, zato se poraba goriva do doma ni dodatno povečala. Če povzamem statistiko tipičnega obiska Krka, smo za 556km poti porabili 3,7l bencina, kar pomeni 0,66l/100km. Odlične vozne lastnosti in za plugin hibrid zelo spodoben domet uvrščata Ampero v vrh izbire za voznike, ki se še ne želijo v celoti odpovedati bencinskemu motorju. Razmeroma nizka nakupna cena rabljenih Amper pa še dodatno pomaga pri ekonomiki take investicije.
0 Comments

društvo za soustvarjanje trajnostne družbe

17/3/2018

1 Comment

 
Ljudje smo čudna bitja. Kljub temu, da se dobro zavedamo, kaj vse nam škodi, nam je v neizmerno veselje početi prav to: kadimo, se opijamo, lenarimo pred TVjem, praskamo zaslone do onemoglosti, jemo ničvredno industrijsko hrano, pijemo staro vodo iz plastenk, vozimo dizle... Poleg samomorilskih navad pa nam je vse bolj lastna tudi vse večja apatičnost in ravnodušnost na neprijazne spremembe v okolju in družbi. 

No ja, sem in tja se najdemo tudi čudaki, ki nam ni vseeno. Mnogi bi poskusili kaj spremeniti, pa se počutijo nemočne, osamljene, zasmehovane. Morda so prav društva tista sredina oziroma skupnost, kjer lažje izrazimo svoja stališča, delimo izkušnje in ideje. Skupaj lahko zaviramo v prepad drveči voz in ga morda celo zvlečemo na pravo pot. S ciljem spreminjati, ozaveščati, opozarjati, predlagati... smo 24. februarja v Trzinu ustanovili Društvo za soustvarjanje trajnostne družbe.

Večina nas izhaja iz drugih društev in organizacij, kjer iz različnih razlogov nismo mogli razviti vseh potencialov, ki jih čutimo v sebi. Izbrali smo tri osnovna področja trajnosti: mobilnost, turizem in samozadostnost (energetska in prehranska). Ker nas je združila skupna lastnost, da uporabljamo električna vozila in imamo na tem področju največ izkušenj, bo verjetno največje pozornosti vsaj na začetku deležna prav trajnostna mobilnost. 

Po začetnih postopkih registracije sedaj v svojo družbo z veseljem vabimo vse, ki hočete s pravilnimi odločitvami prispevati svoj kamenček v mozaik lepše prihodnosti. Skupaj bomo iskali rešitve problemov, se odzivali na sporne odločitve politike, predlagali spremembe oz. izboljšave zakanodaje, na druženjih izmenjevali ideje, izkušnje, znanje...

No, toliko za začetek. V začetku naslednjega tedna bomo odprli naš spletni dom na naslovu www.trajnostni.org, kjer bomo pisali o našem delu in razmišljanjih. Prepričan sem, da ne bo težko najti tudi zelo konkretnih primerov, kako lahko vsak med nami udejanja načela trajnostnega pristopa do dela in življenja. Boljši svet se začne pri nas samih!

David Mrvar
1 Comment

MZI PREDSTAVLJA ukrepe za akcijski načrt uresničitve strategije o alternativnih gorivih

15/3/2018

0 Comments

 
Picture
Ja, dolg in dolgočasen naslov... Ampak, bilo je vse prej kot dolgočasno. V Hiši EU se nas je zbralo nad 200 predstavnikov avtomobilske industrije, elektro gospodarstva, ministrstev, NVO, medijev... Poglavitni del dogodka je bila predstavitev predlaganih ukrepov za hitrejši prehod na trajnostno mobilnost s poudarkom na e-mobilnosti.

Vodja službe za trajnostno mobilnost pri MZI g. Bojan Žlender je predstavil ukrepe, ki so jih že odobrili in bodo del akcijskega načrta za uresničitev strategije. Tudi nekateri naši predlogi, ki smo jih izrazili ob lanski javni predstavitvi omenjene strategije, so vsaj deloma upoštevani. Sledil je mag. Slavko Ažman s predstavitvijo avstrijskih ukrepov za vzpodbujanje e-mobilnosti, ki lahko v nekaterih delih služijo tudi nam kot vzor dobre prakse. O zdravstenem vidiku onesnaževanja zraka je spregovorila dr. Sabina Perčič iz NIJZ, Boris Bajt kot predstavnik Združenja bank Slovenije pa se je osredotočil na lizing vozil kot eno od opcij financiranja vozil.

​Zadnji del je bil namenjen vprašanjem in pobudam obiskovalcev. Kot predstavnik NVO sem v imenu Društva za soustvarjanje trajnostne družbe predstavil pogled iz uporabniškega vidika, navedel težave in nesmisle, s katerimi se uporabniki srečujemo pri vsakodnevni uporabi e-vozil in predlagal rešitve, ki lahko prispevajo k večji sprejetosti električnih vozil v Sloveniji in omilijo oz. odpravijo omenjene težave. Predloge ukrepov smo tudi pisno poslali na CER in MZI kot soorganizatorja dogodka.

Bližnjici:
Opis dogodka na spletni strani organizatorja
Naš predlog ukrepov
0 Comments

Zgorelo je za celo cisterno nafte, a nevarnosti za okolje ni !?!

13/2/2018

0 Comments

 
Picture
Včerajšnja tragedija pri Sežani razkriva eno od številnih plasti škodljivosti uporabe naftnih derivatov za pogon vozil. Če ste novico preslišali, si lahko prispevek v včerajšnjem prvem dnevniku TV Slovenija ogledate tukaj. Skoraj vsa nafta, ki jo je prevažal pokojni voznik cisterne, je zgorela in v zrak izpustila tone in tone CO2, trdnih delcev in več sto različnih strupenih snovi, ki pri gorenju nafte nastanejo. Dobro, boste rekli, saj bi tako ali tako zgorela kasneje v avtomobilih ali drugih napravah... Res je, ampak avtomobilski katalizatorji in filtri naprav vendarle zadržijo številne strupene produkte izgorevanja. Pri nekontroliranem gorenju nafte ob nesrečah tankerjev, črpališč, avto-cistern,... pa gre prav vse nefiltrirano v zrak. Vsak aktivist, ki se bori za čistejši zrak, vidi tak dogodek kot okoljsko in zdravstveno katastrofo. 

Poročanje o samem dogodku pove veliko o nas samih in našem (ne)zavedanju nevarnosti produktov izgorevanja nafte. Medtem, ko se večina ozaveščenih zgrozi ob pogledu na velikanski črn oblak, ki je bruhal iz gorečega tovornjaka, novinarka nacionalke, ki je včeraj poročala o nesreči, mirno doda: "ker je skoraj vsa nafta zgorela, nevarnosti za okolje ni". Ne vem točno, od kdaj zrak ni več del našega okolja. Zagotovo pa takšno poročanje avtorici ne more biti v ponos. Če bi se nafta razlila, bi bila škoda za okolje bistveno manjša, saj bi na širokem asfaltiranem cestišču lahko velik delež gasilci pobrali, preden bi stekla pregloboko v zemljino. 
Vse skupaj me spomni na davne čase moje mladosti, ko skoraj nikomur ni bilo sporno množično kurjenje avtomobilskih pnevmatik na prvomajskih kresovanjih. Kljub gostim črnim oblakom in neznosnemu smradu smo takrat Slovenci množično rajali ob strupenih ponaredkih kresov, ki so nekoč obveščali narod pred prihajajočim sovragom iz otomanskega cesarstva. Je že res, da danes zakonodaja strogo prepoveduje zažiganje umetnih in ostalih strupenih snovi v naravi, ampak, ali smo tudi v naši zavesti kaj bolj zreli kot takrat? Prepogosto še dandanes vidimo številne manjše in večje kresove, s katerimi se poskušamo znebiti svojih lastnih odpadkov iz plastike, stiroporja, pnevmatik...

Številne nevladne organizacije, javne ustanove, posamezniki, celo politične stranke se bolj ali manj trudijo spreminjati stanje na bolje. Nekateri zaradi Bruslja, drugi iskreno zaradi svojega prepričanja, da smo okolje že dovolj zasvinjali in da moramo s svojim početjem prenehati takoj. Če razmišljaš podobno in želiš pri teh prizadevanjih sodelovati in dodati svoj delež, te vabim v novonastajajoče društvo, ki bo predvsem iskalo odgovore na vprašanja ter predlagalo rešitve težav pri našem prehodu v trajnostno družbo na področjih mobilnosti, turizma in energetike. Obišči nas na trajnosten.org in se nam pridruži že na začetku naše poti. Skupaj lahko obrnemo svet na bolje!

​David Mrvar

0 Comments

baterijski avtomobili niso prihodnost, a jih bomo vseeno izdelovali!?

19/1/2018

0 Comments

 
Elektrika je, kot sem že večkrat napisal, prinesla v svet avtomobilizma velike spremembe. Največ pozitivnih občutimo prav mi, potrošniki. Ne plačujemo več (pre)dragega goriva na blagajnah Petrola in druščine, ni več glavobolov, ko prejmemo račun za redno vzdrževanje, predvsem pa imamo veliko izbiro, kje in za kakšno ceno bomo energijo za pogon svojega električnega konjiča kupili. Navsezadnje jo lahko poceni proizvedemo sami doma, če imamo primerne pogoje za postavitev sončne, vodne ali vetrne elektrarne.

Logično je, da se združba proizvajalcev vozil, olj, maziv, rezervnih delov in predvsem naftnih derivatov tega boji. Dosedanji lahki in zanesljivi profiti iz teh dejavnosti niso več tako samoumevni kot pred nekaj leti. Prav tako je logično, da z zavajajočimi objavami poskušajo vplivati na globalno javnost in upočasniti nezadržne spremembe, med drugim tudi z naročanjem plačanih raziskav z vnaprej znanimi, lažnimi rezultati.

Zelo obsežno raziskavo mnenj vodilnih oseb iz avtomobilske industrije je izvedlo globalno podjetje KPMG. O njej je pred kratkim pisal tudi Avtomagazin. Raziskava je zelo zanimiva in pokriva široko področje razvoja avtomobilske industrije v prihodnjem desetletju. V sicer zelo širokem spektru rezultatov je ponudila dve za nas najbolj zanimivi trditvi:
  • baterijski avtomobili nimajo prihodnosti
  • prihodnost je v vodikovih gorivnih celicah

Obe trditvi sta po mojem skromnem mnenju iz trte zviti. Nepristranski strokovnjaki, ki se res dobro spoznajo na vodikovo tehnologijo, vedno znova pojasnujejo, da vodik zaradi fizikalnih lastnosti in velikih izgub ne more biti konkurenčen baterijski tehnologiji pri shranjevanju energije in da v nasprotju z baterijami nima večjih možnosti izboljšav. Tukaj si lahko prebereš primerjavo učinkovitosti vodika in baterije, o čemer je pisal dober poznavalec vodikove tehnologije Dejan Skrivalnik. Nasprotno je baterijski pogon že danes tu, je učinkovit in prinaša celo vrsto koristi. Nekatere sem zbral in opisal tukaj. 
Picture

Read More
0 Comments

PETROL POBARVAL RDEČE ŠE ZADNJO BELO LISO

14/12/2017

0 Comments

 
Picture
Slovenska mreža avtocestnih hitrih polnilnic je upihnila dve svečki na rojstnodnevni torti. Danes ne bom pisal o tem, ali je bila investicija optimalno izkoriščena. Vsi vemo, da imamo člani društva kar precej pripomb glede sistema in zaračunavanja uporabe dva milijona vredne infrastrukture.
Pred nekaj dnevi smo si oddahnili mnogi. Ljubljančani, ki imajo vikend na Dolenjskem ali v Beli Krajini, prebivalci jugovzhodne Slovenije na delu v Ljubljani in vsi drugi, ki z električnimi vozili uporabljamo dolenjski krak avtocestnega križa. Doslej največja, 68 kilometerska razdalja med sosednjima hitrima polnilnicama (Starine pri Otočcu – Ljubljana Barje), se je razpolovila.

Petrol je izpolnil obljubo. V Ivančni Gorici je postavil in predal uporabi hitro polnilno postajo. Lega je odlična, saj je Petrolov servis tik ob avtocesti, pa vendar ni del nje. Tako je zlahka dostopna za vozila z in brez vinjet. Ivančna Gorica leži na dokaj pomembnem razpotju, kjer se z glavne smeri Ljubljana – Zagreb odcepijo poti proti Beli in Suhi Krajini ter Zasavju. Tako številnim, ki potujejo v omenjene pokrajine, ne bo potrebno zaradi obiska polnilnice narediti niti enega dodatnega kilometra s svoje poti. Polnilnica, oblečena v Petrolovo rdečo, leži na severni strani bencinskega servisa, v neposredni bližini trgovine Hofer. Lučaj stran so še drugi trgovski centri in knjižnica. Nakupovanje bo tako verjetno najpogostejše opravilo na polno baterijo čakajočih voznikov.
​
Vozniki električnih vozil se veselimo nove pridobitve. Če nam je Miklavž prinesel polnilnico, nam bo morda Božiček podaril željeni način uporabe, obračuna in plačevanja? Morda bo katera od polnilnic dobila nadstrešek? Kdo ve, morda nam na Dunajski 50 pripravljajo še kakšno pozitivno presenečenje.

​David Mrvar
0 Comments

Članek v Dnevniku

7/12/2017

0 Comments

 
Medijskih zapisov o emobilnosti in električnih avtomobilih je v slovenskih medijih vse več. Res pa je, da novinarji potrebujejo pri sestavljanju svojih del veliko pomoči, saj praviloma še niso uporabniki električnih vozil. Tako je ta konec vikenda novinarka časopisa Dnevnik poslala nekaj vprašanj, da bi ji pomagali predstaviti naše razmišljanje o emobilnosti in Društvu Emobilnost Slovenija, v katerem sem član upravnega odbora. Bližnjica do objavljenega članka 

  • Kako se je razvila ideja za ustanovitev društva, kakšno je njegovo poslanstvo in kdo so člani društva?

    Ljudje smo družabna bitja. Radi se družimo, pogovarjamo, izmenjujemo ideje in znanje. Seveda je najlepše družiti se s somišljeniki, z ljudmi podobnih načel, prepričanj in ciljev. To je vsaj v začetni fazi verjetno primarni razlog združevanja ljudi v društva.

    Prvim zanesenjakom, ki so že pred mnogimi leti predelovali klasična vozila na električni pogon, smo se v začetku tega desetletja postopoma pridružili kupci prvih serijsko izdelanih električnih vozil. Še nekaj let nazaj nas je bilo komaj za kak ducat, kmalu bomo z veseljem pozdravili stotega člana društva. Veliko večino članstva tvorijo navdušeni uporabniki električnih avtomobilov, nekaj je bodočih kupcev, ki potrebujejo predvsem informacije in jih zanimajo izkušnje dolgoletnih uporabnikov, družino pa zaokrožajo predstavniki bolj ali manj pomembnih podjetij, dejavnih na področju e-mobilnosti, kot npr. Tesla Motors, Avantcar, Metron Inštitut, Zavod Zadihaj, itd.

    Poslanstvo DeMSa tvorijo tri poglavitna področja delovanja: poleg že omenjenega združevanja ljubiteljev emobilnosti še ozaveščanje javnosti o koristih e-mobilnosti ter podpora javnemu sektorju pri ustvarjanju optimalnih pogojev za doseganje ciljev na poti v nizkoogljično družbo na področju prometa.

  • Imate statistične podatke o številu električnih vozil v Sloveniji? Zasebnih in od podjetij?

    Doslej je nekako veljalo, da se število novo registriranih e-vozil vsako leto podvoji. Trenutno je na slovenskih cestah pribl. 800 električnih avtomobilov, od česar jih je dobra polovica v lasti pravnih oseb. Iz leta v leto se delež pravnih oseb zmanjšuje, kar kaže na trend vse bolj pogostih nakupov električnih vozil s strani državljanov za lastne oz. družinske potrebe. Verjamemo, da smo s svojim dosedanjim delom pripomogli k temu.
Picture
električna vozila predstavljamo naravovarstvenim nadzornikom

Read More
0 Comments

Tesla predstavil tovornjak... in tako, malo za zraven, še novi Roadster. Kaj pa M3?

17/11/2017

0 Comments

 
Konjenica osebnih avtomobilov se tudi pri nas vse hitreje opremlja z električnim pogonom. Tega trenda na srečo ni več mogoče ustaviti. Tovorni promet tako ostaja poglavitni problem, saj teža tovornih vozil in tovora presega zmogljivosti ekonomsko sprejemljivih e-pogonov in danes uveljavljenih baterijskih sklopov. Eden najbolj nestrpno pričakovanih električnih modelov tovornjaka je bil zagotovo Teslin poltovornjak, ki so ga končno postavili pod reflektorje.

​Včerajšnja predstavitev poltovornjaka iz Teslinih načrtovalnic mi je hipoma sprožila sugestijo na davne čase sredi osemdesetih. Takrat sem s sotrpini z zvezdo na kapi v predavalnici pirotske vojašnice poslušal enega mnogih predavanj o doktrinah in strategijah vojevanja. Tisti dan je bilo govora o "zavaravanju neprijatelja". Na kratko... če nočeš, da bi se nasprotnik preveč ukvarjal s tvojimi slabostmi in jih izkoristil, ga zamoti z demonstracijo svojih prednosti in presenečenji.

Read More
0 Comments

Model 3 - prva res dobra predstavitev

6/11/2017

0 Comments

 
Eden najbolj težko pričakovanih modelov električnih vozil, Tesla model 3, je bil vse do pred kratkim zelo dobro varovana skrivnost. Razkritje videza in osnovnih podatkov lanskega marca so le sem ter tja dopolnile posamezne dokaj skromne informacije. Celo po dobavah prvim kupcem smo zaman čakali na kak res podroben test vozila.

Navdušenje vseh v rekordno dolgi vrsti naročnikov je izbruhnilo pred kratkim, ko sta Trevor Page in Kenneth Bokor dobila v roke model 3 in ga res dobro predstavila v spodnjem video posnetku. V imenu slovenskih naročnikov modela 3 hvala obema ustanoviteljema model3ownerscluba, saj si sedaj lahko bolje predstavljamo, kaj vse lahko od lepotca iz Silikonske doline pričakujemo.​
0 Comments
<<Previous

    Arhiv prispevkov

    July 2019
    September 2018
    March 2018
    February 2018
    January 2018
    December 2017
    November 2017
    October 2017
    September 2017

Hvala za tvoj obisk. ​Za vsa vprašanja, predloge in nasvete sem ti na voljo vse dni v tednu med 7h in 20h.
Sledi me na Twitterju in bodi na tekočem (nove objave, nova ponudba e-vozil, nove ugodnosti...)

GSM, Viber, Whatsapp

070 799 799
int. +386 70 799 799

telefon

0599 55 555
​int. +386 599 55 555

e-naslov

david@t-2.si

sedež

David Mrvar s.p.
​Stična 132
1295 Ivančna Gorica
  • domov
  • kupi ali najemi
    • kupi rabljeno vozilo
    • vozila na zalogi in v prihodu
    • polnilni kabli in polnilnice
    • najemi EV
  • izvedi več
    • 22 razlogov ZA
    • cena lastništva
    • življenjska doba baterije
    • naroči se na novice
  • povezave
    • blog o mojih prvih letih z električnim avtomobilom
    • katalogi, navodila
  • blog